Nadgradnja

 

Pri originalnem sistemu me je motila predvsem skromna kontrola nad podvozjem. Za to je skrbel le en manometer, ki je prikazoval skupni tlak v sprednjem levem in desnem delu podvozja, ter skupni tlak v zadnjem levem in desnem delu podvozja. Odločil sem se, da kontrolno enoto malo razširim. Pred vsem zato, ker je na vozilu vgrajenih več pnevmatskih sklopov. Tako sem obstoječi manometer zamenjal z 5 novimi. Prvi kaže skupen tlak v rezervoarjih kompresorjev. Ostali štirje pa prikazujejo tlak v posamični zračni blazini na vsakem delu podvozja.

Osnovni komplet je sestavljen precej enostavno.. Edini senzor ki ga vsebuje, je tlačno stikalo na rezervoarju za zrak, ki ob dovolj visokem tlaku izklopi kompresor. Ampak to nima neposredne veze z zračnimi blazinami. Za mojo predelavo, sem si omislil za vsako zračno blazino dva senzorja. Senzorja sta nameščena podobno kot pri pnevmatskih cilindrih »read« senzorji, v skrajni začetni-uvlečeni poziciji in skrajni končni-iztegnjeni poziciji. Celotno podvozje ima torej vgrajenih 8 senzorjev. Ti senzorji so predvsem pomembni za komunikacijo z kontrolno ploščo. Vsak senzor vklaplja določene LED v krmilni plošči in tako uporabnik točno ve, kateri del podvozja se nahaja v katerem položaju. Za indikacijo skrbi obris podvozja, ki je iz LED diod, katera je vsaka druga rdeče in vsaka druga modre barve..Obris je elektronsko razdeljen še na 4 dele vsaka barva. Tako se vsak del podvozja (spredaj zadaj levo desno) obarva posebej, ali rdeče ali modro. Tako imamo popolno indikacijo, rdeča barva simulira max spust, modra pa max dvig. Enako se obarva del podvozja med pritiskom na tipko. Rdeče ko ga spuščamo in modro ko dvigamo.

 

 

Tovrstna kontrola ni v vozilo le zaradi vizualnega učinka, ampak nam točno prikazujejo položaje delov podvozja. Krmiljenje osnovne logike podvozja je bilo izvedeno 4 kanalno, jaz pa sem za predelavo uporabil 8 kanalni RF prenosni modul. Tako sem iz osnovnega dvig/spust spredaj in dvig/spust zadaj še dodal dve funkciji, in sicer dvig/spust leva stran ter dvig/spust desna stran. Zaradi tega sem v sistem moral dodati še dva elektro-pnevmatska ventila. Obstoječa ventila sta v osnovi bila en za sprednji dve zračni blazini, drugi pa za zadnji dve zračni blazini. V mojem primeru pa ima vsaka zračna blazina svoj pnevmatski ventil in se hkrati na zahtevano funkcijo prekrmilita dva ventila sočasno.

Tako se bo sedaj višina nivoja podvozja vozila spreminjala v vseh 4 smereh.

Prvotna ideja je bila mišljena takole:

 

Končna izvedba, v sredinski konzoli pa zgleda takole:

 

 

 

Senzor zaznavanja položaja koles

 

Zaradi prirejene karoserije vozila, so se pojavile dodatne zahteve pri krmiljenju sistema AIR RIDE. Ne smem si dovoliti, da bi se podvozje nekontrolirano spustilo kdaj koli, ampak zato mora biti izpolnjen predpogoj, da so sprednja kolesa poravnana. V ta namen sem si omislil »reedov« senzor MK11 v medeninastem ohišju. Nameščen je pravokotno nad magnetom, kateri je nameščen na ročici servomehanizma, ko je le ta v srednjem položaju – kolesi poravnani. V nasprotnem primeru, ko kolesi nista poravnani, se ob spustu podvozja karoserija usede na kolesa, kar pa privede do poškodbe karoserije in posredno tudi koles. Aktivacija senzorja je predpogoj za spust sprednjega dela podvozja ter levega in desnega dela podvozja. Nekontrolirano se lahko upravlja le z zadnjim delom podvozja, saj položaj sprednjih koles ne vpliva na premike zadnjega dela podvozja.

Za kontrolo položaja podvozja je v sredinski konzoli v armaturni plošči vgrajena posebej za to namenjena led dioda, ki v primeru poravnanih koles sveti zeleno, ko pa kolesa niso poravnana pa sveti rdeče. Hkrati nas opozarja da ni izpolnjen pogoj za upravljanje AIR RIDE sistema.

 

Senzor spusta sprednjega dela podvozja

 

Zaradi varnosti in izogiba poškodb na vozilu, sta na sprednjem paru vozila nameščena še dva dodatna senzorja, ki sta aktivirana ob spustu sprednjega dela. Vsaka zračna blazina, sprednja leva in sprednja desna ima svoj senzor, katera sta vezana zaporedno. Načrtoval sem uporabo NC priključkov. Ko je kateri koli od dveh senzorjev aktiviran, se takoj izklopi dodatni rele. Ravno ta dodatni rele pa izklopi pozitivni pol-priključek servo črpalke in tako uporabnika vozila opozori, da trenutno upravljanje z krmilom ni mogoče, dokler se podvozje ne dvigne in ne ovira več sprednjih koles, hkrati pa se ponovno vključi rele in servo črpalka ponovno nemoteno deluje. V kolikor pa kljub izklopljeni servo črpalki uspemo prekrmiliti položaj sprednjih koles, nam to takoj zazna senzor MK11. Le ta, pa takoj ko ni aktiviran, dvigne sprednji del podvozja, za kar koristimo NC priključek releja, ki ga senzor MK11 aktivira. Sklenjeni kontakti releja pritisnejo in držijo tipke za sprednji del podvozja – dvig. Sprostijo se takoj, ko je položaj koles poravnan, oziroma ko je aktiviran senzor MK11.